Sopranistka in pevska pedagoginja prof. Vlatka Oršanić poučevanje solopetja opira na svojo dolgoletno mednarodno kariero, v kateri je kot solistka nastopila na mnogih velikih odrih, od Semperjeve opere v Dresdnu in Komične opere v Berlinu, do dvoran Musikvereina in Konzerthausa na Dunaju ter Alte Oper v Frankfurtu in prizorišč v Tokiu, Osaki, Parizu, Edinburghu, Madridu in festivalov v Salzburgu ter Firencah, če naštejemo le nekaj imen, v sodelovanju z velikimi dirigenti in orkestri kot so denimo Dunajski ter Berlinski simfoniki.
Ena glavnih značilnosti poučevanja solopetja prof. Vlatke Oršanić
je izrazit individualni pristop: vsakemu gojencu se med študijem posveča sama, brez asistentov.
Iz tega razloga je število aktivnih udeležencev seminarja omejeno na 10. Druga značilnost je profesoričino temeljito poznavanje glasbene, zlasti pevske literature, saj njen repertoar obsega več kot štirideset glavnih opernih vlog in več deset vlog v oratorijih, mašah in kantatah.
Če k temu dodamo še analitičen in pretanjen pristop k interpretaciji, ki izvira iz njene muzikalnosti in bogatih izkušenj dolgoletnega nastopanja na opernih in koncertnih odrih v stiku z znanimi glasbenimi ter gledališkimi umetniki, in preizkušen način posredovanja pravilne pevske tehnike, smo v grobih črtah orisali visoko pedagoško raven ur prof. Vlatke Oršanić v okviru visokošolskega študija in pevskega seminarja v Mozirju.
Pri tem je treba dodati, da v desetih dneh njenega seminarja seveda ni mogoče ustvariti popolnega pevca, mogoče pa je udeležence opozoriti na njihove odlike in morebitne pomanjkljivosti, jim predlagati popravke, jih s praktičnim primerom in primernimi vajami v tehničnem in interpretativnem smislu uravnati v pravo smer ter jim tako pomagati pri razvoju oziroma zorenju njihovega umetniškega izražanja.
Ker je za udeležence pomembno tudi dobro delovno vzdušje, čas za razmislek in sprostitev, imamo na polovici pevskega seminarja v Mozirju prost dan z organiziranim izletom. Seminar se vedno zaključi z dvema javnima koncertoma seminaristov: prvi je posvečen sakralni glasbi, drugi pa opernim in operetnim arijam.
