Domov / IZOBRAŽEVANJE / GLASBILA
IZOBRAŽEVANJE
GLASBILA
KITARA
Kitara je strunsko glasbilo, ki ima zelo dolgo in bogato zgodovino, saj so kitari podobni inštrumenti popularni že vsaj 5000 let. Pred razvojem električne kitare in uporabe umetnih materialov je bila kitara definirana kot inštrument z »dolgim, prečkastim vratom, ploščato leseno strešico nad prižnico, rebri in ravnim hrbtom, pogosto z zaobljenimi stranicami«.
Danes kitare delimo na klasične, akustične in električne. V osnovi kitare ostajajo enake, seveda pa nam novi materiali in s tem razvoj inštrumenta omogočajo lažje igranje in raziskovanje različnih tehnik.
Električne kitare se v današnjem času uporabljajo že v skoraj vsaki zabavni glasbi. Največ jih seveda srečamo v bluesu, rock’n’rollu, rocku, metalu… S pomočjo ojačevalca lahko spreminjamo glasnost zvoka, ki ga odda ojačevalec, čistost tona, lahko pa dodamo tudi razne zvočne efekte, ki nam omogočajo nekatere tehnike, ki jih je na akustični ali klasični kitari nemogoče izvesti.
Kitara je lahko uglašena na različne načine, cilj določene uglasitve pa je, da se lahko prijema akorde in igra lestvice s čim manj premiki roke in prstov po vratu kitare.
Kitara je vsestranski inštrument in je primerna za vse starosti.




BAS KITARA
Bas kitara je strunsko glasbilo, ki lahko ima štiri, pet ali še st strun. Podobna je kitari, le da ima daljši vrat in debelejše strune, ki pa so uglašene oktavo n ižje od navadne kitare. Funkcija bas kitare v ansamblu, orkestru ali rock zasedbi je, da igra najnižjo harmonično linijo.
Prvo serijsko proizvedeno bas kitaro F ender Precision Bass je leta 1951 izdelal L eo Fender, kot nadomestilo za velik, okoren in pretih kontrabas. Bas kitar e delimo na električne, akustične in pa fretless kitare.
Električne in fretless bas kitare potrebujejo za delovanje še o jačevalec, uporabljajo pa se tudi razni efekti za pridobivanje drugačnih zvokov . Bas kitara je verjetno eden izmed najbolj vsestranskih inštrumentov, saj se uporablja v skoraj vseh zvrsteh glasbe in je zato primerna za vse starosti.
UKULELE
Ukulele je strunsko glasbilo, podobno kitari. P rvič so ga začeli uporabljati na Havajih, od tam pa se je počasi razširil po svetu in hitro postal popularen . Največjo prepoznavnost je dobil prav gotovo v pesmi Somewhere over the rainbow , kjer je nan jigral Israel Kamakawiwo’ole, zadnja leta pa doživlja pravi preporod.
Poznamo štiri vrste, ki se razlikujejo po velikosti. Ton in glasnost instrumenta sta odvisna od velikosti in konstruk cije. Najmanjši v družini je t.i.Soprano, poznamo pa še Concert, T enor in največji Bariton Ukulele.
Za razliko od kitare ima Ukulele le 4 strune, ki so navadno dru gače uglašene, zato so tudi prijemi akordov drugačni.
V sklopu učenja instrumenta ukulele boste spoznali različne ako rde (prijeme) in tehnike igranja. Vse to bomo uporabili v pesmih, ki si jih lahko izbere te sami, sproti pa bomo razvijali tudi harmonski posluh, ki omogoča spremljanje skoraj vseh pesmi. Instrument je relativno nezahteven kar pomeni, da lahko prav vsak, ki ima žel jo in voljo, že po nekaj učnih urah začne preigravati najljubše pesmi.






FLAVTA
Flavta je pihalni inštrument. Razvila se je iz preprostih pišča li. Arheološke izkopanine pričajo, da so jih uporabljali že v prazgodovini.
Skozi tisočletja se je spreminjala. Dobivala je nove oblike in imena. Tako se je iz preproste pastirske piščali razvila v sodoben inštrument, narejen iz plem enitih kovin – srebra, zlata
ali platine.
Svoje ime je dobila iz staroprovansalske besede “ flaut”. V 14. stol. je v zapisih prvič omenjena prečna flavta “ flavto traverso”. Za 18. stol. lahko rečemo, da je zlata doba flavte. V baroku se je uveljavila kot solistični in orkestrski inštrument. Veliki glasbeni ustvarjalci te dobe (J . S. Bach, Händel, Telemann) so dali flavti zelo pomembno literaturo. V 19. stol. so se zgodile bistvene spremembe v konstrukciji fla vte s sistemom zaklopk, ki ga je leta 1832 uvedel Theobald Boehm (1794-1881). T emu velikemu flavtis -tu in genialnemu izdelovalcu flavt gre zasluga za današnjo obliko flavte z zaklo pkami.
Flavta je zaradi specifičnega tona in izjemnih tehničnih zmoglj ivosti priljubljen solistični in ansambelski/orkestrski inštrument v različnih glasbenih zvrsteh od klasične do jazz, rock in pop glasbe.
Družino flavt sestavljajo: piccolo, flavta, alt flavta, bas fla vta, kontrabas flavta, subkontrabas flavta in flavta d`amore.
KLAVIR
Klavir je inštrument, ki je globoko vpet v evropsko kulturno zg odovino in je eden nosilcev razvoja glasbe.
Evropska zgodovina, umetnost in kultura so področja, ki opisuje jo in definirajo naše bistvo ter vrednote; vsa glasba, tudi klavirska, je pomemben del tega sistema. Pouk klavirja je torej mnogo več kot razvoj veščine – neposredno vpliva na razvo j mlade umetnosti in ji pomaga najti mesto v prostoru in času.
Klavir je tako solistični kot ansambelski inštrument. L ahko je spremljevalni inšrument našemu glasu, kot tudi pripomoček pri usvajanju glasbeno -teoretičnega znanja.
Na urah klavirja se najprej seznanimo z osnovnimi tehnikami igr anja, ki nas nato vodijo po različnih glasbenih stilih. Na željo posameznika pa v specifične glasbene zvrsit, kot so: p op, rock, jazz, klasika…





GLASBENO TEORETIČNI PREDMETI
Petje in igranje inštrumenta je mnogo lažje s poznavanjem glasbe ne teorije.
Poznavanje temeljnih elementov (notnih vrednosti, tonov , lestvic, intervalov, akordov…) in glasbenega jezika nam omogoča hitrejše napredovanje, boljšo kom unikacijo med glasbeniki in globlje dojemanje glasbene umetnosti nasplošno.
Učenje glasbenih elementov in pojmov se lotimo iz praktičnih pr imerov in jih razjasnimo na enostaven in razumljiv način. P redmet združuje osnove različnih disciplin, kot so solfeggio, klasična in jazz harmonija, zgodovina glasbe, analiz a glasbenih umetnin…
Učenci pri predmetu:
- Razvijajo in poglabljajo glasbeni posluh (ritmični, melodični i n harmonski),
- se usposobijo za analitično zaznavo tonskih odnosov in njihovo izvedbo,
- spoznavajo glasbene prvine in njihove temeljne zakonitosti,
- sodelujejo v oblikah individualnega in skupinskega muziciranja,
- spoznajo temeljne zakonitosti estetskega oblikovanja, razširjaj o poznavanje glasbene
literature, - razvijajo estetsko občutljivost, glasbeni okus in sposobnost vr ednotenja,
- v skladu s svojimi zmožnostmi in pridobljenimi znanji ustvarjaj o glasbene vsebine,
- spoznajo osnove glasbenega oblikovanja.